V februarju, najkrajšem mesecu leta, smo praznovali slovenski kulturni praznik, Prešernov dan, ki smo ga počastili s kulturnimi poslasticami kar preko celega meseca.
Tako smo znotraj skupine dodobra usvojili ljudsko pravljico Rokavička, ki smo jo dramatizirali s preprostimi lutkami. V vlogi miške, žabe, zajca, lisice, volka, merjasca in medveda so se otroci med seboj menjavali in tako vadili javno nastopanje. Prav tako v vlogi dedka in psička.
Vadili smo finomotorične spretnosti z barvanjem in striženjem.
V pogovoru smo se seznanili z delom pesnika in pisatelja.
Bili smo priča počasnemu taljenju ostankov snega in ustvarili smo prosojne ledene slike z naravnimi materiali, ki so počasi izginevale pod vplivom sončnih žarkov.
Vzgojiteljice in otroci skupine Mravljice so nam zaigrali Babico Zimo. Ogledali smo si dve kamišibaj predstavi, Lasulje klovna Jurija in Ježek Janček. Še posebno pa smo uživali v predstavi čisto pravega gledališča Frufru Majhno težavo imam, v kateri so nas umetniki spomnili, kako pomembno je prisluhniti drugemu.
Obiskali smo knjižnico, tam prisluhnili pravljici, ki nam jo je prebrala knjižničarka, ter si sami ogledovali, prebirali in raziskovali knjige.
Proti koncu meseca smo se že začeli spraševati, kdaj nas bo obiskala pomlad, ter ji, po zgledu slikanice Koga se boji gospa Zima, pripravili dobrodošlico. Zimo smo v pisanih oblačilih in z veselim nasmeškom na obrazu pospremili po ulicah Moravč in nadaljevali s pustnim rajanjem v vrtcu. Kljub našemu prizadevanju se nam zdi, da se zima ne dá kar tako zlahka, vendar vam vsi skupaj zagotavljamo, da bo pomlad zagotovo prišla.
Pozdravljamo vas Irena, Špela in Maja
