V tem mesecu smo najmlajši spoznavali gozdne živali: miško, ježka, medveda, lisico in veverico. Ponazarjali smo gibanje gozdnih živali, jih likovno poustvarili in prepevali “njihove” pesmice (Medvedek pleše; J. Bitenc, Jaz sem mala miška; S. Jug, Lisička je prav zvita zver; ljudska, Zajček Dolgoušček; J. Bitenc, Veverica; J. Bitenc). Skozi ves mesec nas je spremljala knjiga, Dom za zajčka in miško (R. Kightley), katero smo skupaj večkrat prebrali in prelistali. V njej zajček in miška iščeta svoj dom. Srečo poizkusita pri številnih gozdnih živalih, na koncu pa jima kotiček v svoji votlini, odstopi prijazni medved.
Sončne dopoldneve smo preživljali na vrtčevskem igrišču. Igrali smo se s peskom, lopatkami in vedri in s sodelovanjem in izmenjavo orodij krepili tudi socialne veščine. Prvič smo se podali tudi na sprehod z “bibo” in urili hojo ob njej. Vadili smo tudi hojo po stopnicah, razvijali ravnotežje in občutek za prostor.
V petek, 15. novembra 2024, smo tudi v naši skupini obeležili Tradicionalni slovenski zajtrk. Pozajtrkovali smo ob tradicionalnih slovenskih živilih (kruh, med, maslo, jabolko, mleko), med tednom pa ustvarjali na temo čebelic (tiskanje s krompirjevimi žigi) in spoznali novo bibarijo, Panj (ljudska).
Predzadnji petek v mesecu nas je vse presenetil sneg in nam kar v igralnico prinesel snežne radosti. Pripravili smo si večji plastični zaboj, nekaj posodic in žlic ter seveda sneg. Naredili smo tudi majhnega snežaka Rudija, ki nas je z mize spremljal tudi še v času kosila. Ob koncu kosila smo opazili, da je Rudiju postalo že zelo vroče saj se je začel taliti, zato smo ga odnesli na teraso igralnice. Ko smo se po vikendu vrnili nazaj v vrtec, našega snežaka Rudija, tam ni bilo več. Na njegovem mestu nas je pričakala le velika luža, mi pa se še danes sprašujemo, le kam je odšel naš Rudi.
Otroci skupine “Muce” z Anjo in Barbaro.
