Razgiban, pester in poln razburljivih dogodkov, je bil naš maj. Doživeli smo marsikaj novega, se učili skozi igro, praznovali in se pripravljali na zaključno prireditev.
Po vrnitvi s prvomajskih počitnic smo si, s pomočjo sestre Nataše, temeljito umivali zobke. Ob tem smo ugotavljali in preštevali stalne zobke, majali mlečne in ugotavljali, kam ga bodo vgradile zobne miške ali zobne vile ko bo izpadel? V naši skupini namreč velja prepričanje, da dečkom le-te odnesejo zobne miške, deklicam pa vile.
Nadaljevali smo z naravoslovnimi poskusi. Nekateri so nam uspeli prvič, drugi drugič, nekateri pa sploh ne! Le zakaj nam ni pšenička vzklila? Kako pride voda v oblake? Najbolj glasni so se pridružili predvidevanju deklice, ki trdi, da voda kar zleze gor ponoči, ko mi spimo…Postavili so tudi vprašanje, zakaj nekateri odrasli rečejo » da ščije«, ko dežuje, saj oblaki ne lulajo! In, če bi bilo to res, potem mi sploh ne bi morali ven, kadar dežuje! Tudi pri mešanju tekočin je bilo razburljivo. Kam je šel sladkor, kam sol? Zakaj se olje in voda ali detergent in voda ne marata?
Lastnosti vode smo spoznavali tudi na letovanju v Kranjski Gori. Razen prvi dan, ko smo obiskali Kekečevo deželo, je veliko deževalo. Vendar to ni pokvarilo vzdušja, saj smo se igrali igre, tako kot so se jih v starih časih ob dolgih zimskih večerih =); ustvarjali in se še bolj povezali kot skupina.
V maju smo praznovali kar pet rojstnih dni. Vsakemu slavljencu smo narisali kar si je zaželel, vsaka zabava je bila unikatna.
Vrhunec meseca je bil Jurčkov dan, zaključna prireditev vrtca. Letos je bil še posebej slavnosten, saj smo hkrati obeležili 50-letnico Vrtca Moravče. Priprave na ta dogodek so bile intenzivne, saj je bil hkrati to tudi nastop 20 mini maturantov, otroškega zbora in folklorne skupine na uvodni prireditvi. Otroci so sijali na odru, starši pa so z navdušenjem spremljali njihove nastope, zato je bila prireditev čudovita, polna smeha, solz in ponosa. Dejavnosti po prireditvi pa zanimive in tako je druženje trajalo do večernih ur.
Tako prihajamo vse bližje dnevu, ko se bomo razšli. Ne dvomimo, da kot prijatelji.
Prispevek, fotografije: Joža Žuna, Simon Štebe
